Zanimive povezave



SPOVED, PRENOVA ŽIVLJENJA!

KESANJE

Kesanje se rodi iz bolečine, da smo užalili drago osebo. To je toliko bolj iskreno, če nas ima ta oseba rada in dela, kar je za nas dobro. Če je ta oseba Bog sam, lahko razumemo, kako hudo je, če izdamo njeno zaupanje.

Vsako dejanje, s katerim užalimo Boga, pravzaprav ne pomeni, da je Bog, ki je čisti duh, užaljen, saj ga naše žalitve ne morejo prizadeti, ampak predvsem ovira našo rast. Samo Bog lahko v polnosti reče: »Jaz te resnično ljubim in te ljubim brez kakršnega koli računa.«

Tega, da bi z grehom žalili Boga, se ne smemo izogibati zaradi kazni, ki bi nam pretila. Tudi če nas nihče ne vidi, ne smemo grešiti. Z grehom bi prizadeli naše osebno dostojanstvo. Nikoli tudi ne »silimo« v greh in se tolažimo: »To še lahko naredim, potem pa ne več.« S takim početjem se oddaljujemo od Boga, ki nas ljubi. Tako mišljenje nas spravlja na kriva pota, od koder je vrnitev k Bogu težja.

Vsemogočnemu Bogu in vam, bratje in sestre, priznam, da sem grešil v mislih, besedah in dejanju. Žal mi je, zelo mi je žal. Zato prosim sveto Devico Marijo, vse angele in svetnike in tudi vas, prosite zame Boga, nebeškega Očeta.

Zgornje besedilo kesanja molimo pri maši, drugo besedilo pa pri spovedi. Z njim izražamo, kot je razvidno iz samega besedila, obžalovanje svojih grehov in trdno voljo, da se bomo v prihodnje poboljšali.

Moj Bog, žal mi je, da sem grešil(a) in žalil(a) tebe, ki si moj najboljši Oče. Trdno sklenem, da se bom poboljšal(a), pomagaj mi s svojo milostjo. Amen.

Ta obrazec kesanja molimo tudi pri večerni molitvi, po izpraševanju vesti, ko izrazimo obžalovanje nad vsem, kar smo narobe naredili v dnevu, ki je minil. Lahko pa tudi takrat, ko se zavemo, da smo naredili nekaj narobe. Seveda pa velja: ko nekomu storimo krivico, jo moramo popraviti ali se tistemu človeku opravičiti. Potem bo naše kesanje zares iskreno.

Spoved – prenova življenja!

Lahko si misliš, kaj se zgodi, če nekaj mesecev ne posodobiš svojega računalnika. Računalniški sistem se upočasni, ogrožajo ga nevarni virusi in hipoma utegneš izgubiti svoje podatke. Nejevoljna trditev, da ne potrebuješ odpuščanja in spovedi, je, kakor če bi rekel: Moj računalnik deluje tudi brez posodabljanja.

Človek, ustvarjen po Božji podobi, neskončno presega tehnične naprave. Zato človek še bolj potrebuje skrbno in redno prenavljanje. Spoved, »zakrament sprave«, je priložnost, da te Bog sam prenovi, osvobodi in olepša.


KRIŽEV POT ZA MLADE

I. POSTAJA

JEZUSA OBSODIJO NA SMRT

JEZUS: Jaz, kralj vsega stvarstva, Bog in človek, sem obsojen na smrt. Smrtna kazen je bila določena za zločince in uporne sužnje, ki so terjali zase človeško dostojanstvo, pa jim je bila ta čast zaradi sebičnosti gospodarjev odvzeta. Določena je bila tudi za tiste, ki so jih obdolžili, da hočejo vzpostaviti svoje kraljestvo mimo volje rimskega imperija. Pri meni pa niso našli nobene krivde, vredne kakršnekoli obsodbe. Na smrt sem bil obsojen zaradi del ljubezni, ki so vzbujala sovražno zavist pri judovskih veljakih. Ti so se na moje očitke, da je njihova vera pozunanjena, odzvali s smrtnim sovraštvom do mene. Tudi vas obsojajo, ki mi zvesto sledite. Nisem se upiral tem sodbam. Želim, da postopate tako tudi vi!

BRALEC: Ti, Jezus, veš, da je težko biti kristjan v tem času, posebno za nas mlade. Takšno življenje in zvestoba tebi pomeni, da moramo plavati proti toku. Poveži nas med seboj, da postanemo močnejši in bomo skupaj obrnili smer, v katero gre človeštvo - namesto v pogubo, k tebi in odrešenju.

II. POSTAJA

JEZUS VZAME KRIŽ NA SVOJE RAME

JEZUS: Zaradi ponižne drže v svojem poslanstvu v narodu, ki sem mu pripadal, sem bil deležen križa, o katerem sem svojim apostolom pogosto govoril. Objel sem ga z vso ljubeznijo. Križ bo postal prispodoba mojih učencev, bratov in sester. Trpljenje, ki ga teža križa povzroča, je pot Božjega usmiljenja v večno življenje. Zaradi trpljenja mnogi zapirajo svoja srca pred menoj. Vas pa, ki ste se z ljubeznijo odzvali mojemu klicu, vabim, da zvesto nosite svoj križ.

BRALKA: Dragi Jezus, želim hoditi za teboj! Želim rasti v tvoji ljubezni in se ne sramujem tebe ne svete Cerkve. Čeprav mi svet ponuja greh na vsakem koraku in široko pot v pogubo, se odpovedujem grehu. Tvoja svetost mi je zgled in tvoj pogum spodbuda v preizkušnjah.

III. POSTAJA

JEZUS PADE PRVIČ POD KRIŽEM

JEZUS: Križ je težko breme za oslabelo telo, dušo in srce. Moj padec je bil povsem človeški. Na poti so bile velike ovire, ki jih nisem mogel prestopiti. Bolečine zaradi grdega ravnanja so pritiskale tako na ranjeno telo, kot na mojo nedolžno dušo in presveto Srce, ki bo na križu izkrvavelo. Padci so bili zelo hudi. Nisem prosil nikogar, da bi mi pomagal vstati, ampak me je vedno dvigala moja neskončna ljubezen do padlega človeštva. Vi pa sami ne morete vstati, vas dviguje moja sveta roka, ki ji pravite tudi milost.

BRALEC: Jezus, ti me poznaš. Jaz sem tisti fant, ki sem ti bil zvest do birme. Bil sem tvoj ministrant. Spominjam se, kako goreče je bilo moje srce v tistem času. Bil si del mojega življenja. Potem sem začel hoditi v srednjo šolo. Moji sošolci niso verni in nimam več časa za sveto mašo in molitev. Osamljen sem brez tebe, pomagaj mi, da te zopet najdem.

IV. POSTAJA

JEZUS SREČA SVOJO MATER

JEZUS: Videl sem svojo žalostno Mater. Najina pogleda sta se ujela. To je bila medsebojna izmenjava pogledov dveh oseb, ki sta ljubili svet in bili zanj pripravljeni dati življenje. Vsako najino srečanje je vedno prineslo vzvišen sad. To je bila postaja bolečine in žalosti, hkrati pa novega upanja za človeštvo, ki bo odslej živelo v mojem skrivnostnem telesu.

BRALKA: Jezus, Marija ti je bila v oporo v najtežjih trenutkih tvojega življenja. Tudi jaz vedno spoznavam, kako velika je njena vloga v mojem življenju. Ona je vselej ob meni. Kot je spremljala tebe na poti na Kalvarijo, spremlja tudi nas in nas tolaži v težkih preizkušnjah. Ponudila nam je svoje brezmadežno Srce, v katerem vedno najdemo uteho. Potrebujemo njeno sočutno materinsko ljubezen.

V. POSTAJA

SIMON IZ CIRENE POMAGA JEZUSU KRIŽ NOSITI

JEZUS: Tisti, ki so me oropali dostojanstva, so videli, da zaradi oslabelosti ne bom mogel priti do vrha. Dali so mi v pomoč Simona iz Cirene. Tega niso storili iz usmiljenja, ampak zato, da bi se izpeljala krivična obsodba do konca. Tako je bilo pri ljudeh. Pri mojem Očeto pa ni bilo tako. On, ki je je večno usmiljenje, je poslal k meni pomočnika, da bi mi pomagal. Simon tega ni razumel in se je križa otepal. Kasneje je spoznal, da je bilo to dejanje usmiljenja in se mi zahvalil, ker je smel zame nositi križ. Ko boste to vi spoznali, da je križ klic k spreobrnenju, mi boste hvaležni, da ga smete nositi z menoj!

BRALEC: Jezus, tudi mi se večkrat znajdemo v situaciji, ko smo čisto sami in nerazumljeni. Prosimo te, da nam trdno vero in prijatelje, ki nas bodo razumeli in nam pomagali najti pot iz stiske. Pomagaj vsem, ki v obupu pomislijo celo, da bi si vzeli življenje. Naj najdejo tolažbo v tebi in oporo v bližnjem. Pomagaj nam, da bomo razumeli in sprejeli trpljenje.

VI. POSTAJA

VERONIKA PODA JEZUSU POTNI PRT

JEZUS: Moj ljubeči Oče je poslal na to težko in krvavo pot tudi dobro ženo Veroniko, da mi z materinsko ljubeznijo obriše obraz. Odtis, ki sem ga pustil na prtu, bo ostal v zgodovini kot dokaz mojega neskončnega trpljenja za odrešenje človeštva. Materinske ljubezni ne more nič ustaviti. Marti je pripravljena dati življenje za svojega otroka. Veronika je postopala tako, ker me je ljubila in občudovala. Tudi ve, ki ste danes z menoj na križevem potu, ste kot Veronike. Tudi vi me želite obrisati obraz in hvaležen sem vam za to.

BRALKA: Jezus, mi mladi ti ponujamo svoje srce, da vtisneš vanj svoj obraz. Naredi iz nas znamenja tvoje resnične navzočnosti med ljudmi, da bodo v naših mislih, besedah in dejanih videli tvoj odsev.

VII. POSTAJA

JEZUS PADE DRUGIČ POD KRIŽEM

JEZUS: Drugi padec je bil mnogo težji kot prvi. Poznala se je velika izčrpanost telesa, toda ljubezen je bila vedno močnejša in je kljubovala oslabelosti. Takšni so tudi vaši življenjski padci. Vsak naslednji je težji od prejšnjega, a po vsakem padcu želite ponovno vstati. Spet vas dviga moja milostna roka.

BRALEC : Jezus, tudi jaz padam pod težo križa. Moje slabosti so včasih močnejše od moje volje. Zapelje me družba, zasvojenost z računalnikom, nepomembni pogovori, zabava, kjer sem daleč od tebe, alkohol in droga. Prosim te zase in za vse mlade, naj nas tvoja milost usmerja na pravo pot in zaščiti pred vsemi vplivi zla.

VIII. POSTAJA

JEZUS NAGOVORI JERUZALEMSKE ŽENE

JEZUS: Še eno skupino usmiljenih žena in mater je poslal na mojo pot usmiljeni Oče. To so bile jeruzalemske žene, ki niso mogle sprejeti dejstva, da trpi nedolžen človek. Videla so moja velika dela ljubezni, ko sem oznanjal veselo oznanilu svetu. Za njihovo ljubezen sem jim bil hvaležen in sem jih potolažil; napovedal sem jim tudi njihovo bodoče trpljenje. Same bodo s svojimi otroci občutile, kako krivica vedno napada nedolžne ljudi in jih obsoja na sramotno smrt. Tudi vas bodo obrekovali in obsojali ter vam pripisovali besede in dejanja, ki jih niste nikoli spregovorili ali storili.

BRALKA: Jezus, res je, povsod vidim, kako se godijo krivice, največja pa se je zgodila tebi, ki si Ljubezen sama. Ponižno si jo prenašal. Prosim te, daj nam svojo ponižnost, da ne bomo obsojali, ampak molili za tiste, ki so krivično do nas. Včasih so to starši, včasih učitelji, večkrat pa sami delamo krivico drugim. Obvaruj nas tudi naših lastnih napak.

IX. POSTAJA

JEZUS PADE TRETJIČ POD KRIŽEM

JEZUS: Tretji padec je bil najhujši. Če bi hotel opisati vse svoje bolečine, bi moral poslušati križev pot več let vsak dan. Greh, moj najhujši sovražnik, me je tiščal k tlom in hotel onemogočiti Božji odrešilni načrt. Tudi vi vsakokrat, ko znova padete, težje vstanete. A vendar: večja, kot je teža križa, večje Božje usmiljenje, ki vas dviga.

BRALEC: Jezus, naše družine padajo pod težo obveznosti. Starši so ves dan v službi, mi mladi pa v šoli, na fakulteti. Nimamo več časa za pogovor, kaj šele za molitev in branje Svetega pisma. Toliko je drugih stvari; ali so res tako pomembne? Prosim te, ohrani naše družine in nas zbližaj med seboj. Obudi v nas željo po skupni molitvi, saj bomo le tako lahko našli notranji mir in razumevanje.

X. POSTAJA

JEZUSA SLEČEJO IN MU PONUDIJO VINA Z ŽOLČEM MEŠENEGA

JEZUS: Prišel sem do konca poti. Tu me je čakalo še eno zasramovanje, ki jih je bilo na križevem potu nešteto. Kogar so križali, so tudi slekli, da so ga oropali poslednje časti. Tudi z menoj so spoštovali tako, toda to je bilo preroško dejanje. Slekli so to, kar je bilo svetno, da bi me nebeški Oče oblekel v sveta nebeška oblačila. Sramotenje na zemlji se bo spremenilo v veliko slavje v nebesih.

BRALKA: Jezus, v tvojem času je bila golota sramotna, danes pa so slike razgaljenih teles na vseh oglasnih panojih, v časopisih, revijah, na internetu. Nista več pomembni duša in srce, temveč telo in zunanjost. Zato tudi mi mladi ne iščemo več drug v drugem pravih vrednot, ampak ocenjujemo sebe in druge le po videzu. To nas vodi v nesprejemanje samega sebe in odtujenost. Prosimo te, da nam položiš v srce resnično identiteto, ki odseva Božjo podobo v človeku in občutek za čistost. Premagaj greh nemoralnosti in zlorabe teles.

XI. POSTA

JEZUSA PRIBIJEJO NA KRIŽ

JEZUS: Pod udarci kladiva so moje ude prebodli žeblji, ki so mi zadali najhujše bolečine: Pribijala pa me ni samo fizična sila rabljev, temveč greh, ki je hotel premagati mojo ljubezen. Zato želim, da častite moje ranjene roke in noge, ki so v strašnih bolečinah postale izvir žive vode usmiljenja.

BRALEC: Jezus, ne izpolnjujemo več 10 Božjih zapovedi. Ne spoštujemo več svojih staršev, manjše kraje in laži so nam prišle v navado, ne držimo se vzdržnosti do poroke...Vse to so grehi, s katerimi te mi mladi pribijamo na križ. Naj nas presune bolečina tvojih presvetih ran, da spoznamo, kako te ranimo s svojimi dejani.

XII. POSTAJA

JEZUS UMRJE NA KRIŽU

JEZUS: Na koncu sem z močmi. V treh urah trpljenja na križu sem bil veliki smrtni boj, ki je prinesel zmago nad grehom. Besede, ki sem jih z zadnjimi močmi izrekel na križu, bodo večno ostale zapisane v vaših srcih. Prosil sem Očeta za usmiljenje do tistih, ki so me križali. Desnemu razbojniku, ki se je skesal, sem obljubil raj. Vsak grešen človek nosi v sebi kali hudobije in vsakemu, ki se pokesa, je obljubljeni raj. Svojo žalostno mater sem izročil apostolu Janezu, ki je bil edini od apostolov z menoj do konca mojega zemeljskega življenja. Po njem sem jo dal tudi vam za Mater. Ona je tista, ki skrbi za vas in vas zbira pod svojim plaščem. Tako boste varno prišli do mene. V onemoglosti telesa, ko so bile moje življenjske sile pri koncu, sem občutil vso bolečino zapuščenosti in osamljenosti, zaradi katere sem klical:" Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?" Ko se je dopolnila moja ura slovesa s sveta, sem svojo dušo predal Očetu. Tedaj je bil greh dokončno premagan. Vojak Longin je s sulico prebodel moje Srce, iz katerega sta pritekli kri in voda, ki bosta po vstajenju žareli kot žarka ljubezni in usmiljenja.

BRALEC: O Jezus, kako velika je tvoja ljubezen, da si dal življenje zame! Veš, smrti me je strah. Ne razumem je in včasih te celo krivim, da si mi vzel ljubljeno osebo. Sprašujem se, kako kot Bog lahko dopustiš, da umirajo nedolžni otroci. Pomagaj nam razumeti tvojo smrt in smrt naših bližnjih. Daj nam spoznanje, da s smrtjo ni vsega konec in da je življenje večno.

XIII. POSTAJA

JEZUSA SNAMEJO S KRIŽA IN GA POLOŽE MARIJI V NAROČJE

JEZUS: Sneli so me s križa in položili moje mrtvo telo v naročje moje svete Matere. O Mati, kako sem ti hvaležen, da me tako ljubiš! Ko bi ljudje vedeli, kako jih ljubim, bi me tudi oni z ljubeznijo vzeli v svoje naročje. Tako pa slepi napadajo tisto, kar je najdragocenejše v življenju - to je ljubezen. Prosim vas, da mi tudi vi izkažete svojo ljubezen do konca.

BRALKA: Jezus, žal mi je, da sem grešila in s svojimi grehi pripomogla k tvoji smrti. Tako me ljubiš, da si plačal ceno odrešenja tudi zame. Rada bi kot Marija poljubila rane na tvojem telesu. Tvoje odpuščanje je večje od mojih grehov in sram meje zaradi njih. Prosim te, da bi prepoznala, kako pri vsaki sveti maši obnavljaš svojo daritev na križu. Bolj pogosto se je bom udeleževala, da bi se čim večkrat srečala s teboj. Želim ti podariti vso svojo ljubezen.

XIV. POSTAJA

JEZUSA POLOŽE V GROB

JEZUS: Medtem, ko so me polagali v grob, se je moja zmagoslavna duša spustila do predpekla, da bi rešila tiste, ki so me, uklenjeni, z upanjem pričakovali, da jih rešim in jim odprem nebeška vrata. Zdaj so osvobojeni! Moji ljubljeni bratje in sestre, s hvaležnostjo vzklikajte in se veselite!

BRALEC: Hvala, Jezus, za tvojo trpljenja polno pot do smrti na križu. Hvala za vse prestane bolečine, ki si jih sprejel zaradi nas in naših grehov. Hvala za tvoje vstajenje, s katerim si nam odprl vrata v večno življenje. Prosimo te, naj se tvoje usmiljenje razlije na vse umorjene nerojene otroke, na duše v vicah, posebno še na naše pokojne prijatelje in sorodnike ter jih dvigne v nebeško kraljestvo. Jezus, vodi nas skozi življenje, da bomo spoznali tvojo voljo in izpolnili poslanstvo, ki si nam ga zaupal.

ZAKLJUČEK

JEZUS: Ljubi moji prijatelji! Hvala, da ste me spremljali na tem križevem potu, Vsakega od vas poznam in želim, da bi tudi vi spoznali mene. Mladi ste, vse življenje je pred vami - ne bojte se ga! Ljubim vas in nikoli vas ne bom zapustil. Za vsakega od vas sem daroval svoje življenje, da bi bili deležni večne sreče, Božjega miru in prave ljubezni. Želim, da bi moje misli vodile vaše misli in da bi vaša usta vedno slavila Troedinega Boga. Dovolite mi, da uporabim vaše roke za delo v Božjem vinogradu, kajti žetev je blizu in delavcev je malo. Vaša srca bom združil s svojim presvetim Srcem in skupaj bomo z ljubeznijo spremenili svet!