Podoba cerkve

»Župnijska cerkev sv. Marka je postavljena v romanskem slogu ter je z glavnim oltarjem obrnjena proti vzhodu. V njo vodi dvoje velikih, v slogu primernih vrat. Glavni vhod je od zahodne strani skozi zvonik, druga večja vrata pa se nahajajo na južni strani cerkve. V presbiterij lahko prideš tudi skozi žagrad na južni strani. Ako vstopiš skozi zahodna vrata in dospeš izpod kora v osredje cerkve, bodeš iznenaden obstal in nehote priznal, da je cerkev veličastna stavba, kakršnje v okolici ne bodeš lahko našel. V njej ne najdeš sicer nikakih umetnostij, a vse je, dasi je vseskozi preprosto, izpeljano okusno in slogu primerno.Na južni strani presbiterija je žagrad, nad njim pa oratorij. Tla v cerkvi so pokrita s kamenitimi ploščami. Cerkev je slikana. Presbiterij je od 12. maja do 1. junija 1885 slikal Tomaž Fantoni, akademični slikar v Konjicah za 120 gld. Osredje je z alegoričnimi podobami ozaljšal slikar Franc Gornik od sv. Petra niže Maribora oktobra in novembra 1830 za 320 gld. Cerkev sv. Marka ima tri oltarje, namreč prednji ali veliki oltar in dva stranska oltarja.

Veliki oltar v presbiteriju se romanskemu slogu cerkve primerno in okusno napravljen dviga veličastno do visokega oboka. V sredini stoji štatva sv. Marka, evangelista in patrona cerkve. Na straneh sta na evangeljski strani štatvi sv. Petra in Janeza, na episteljski pa štatvi sv. Pavla in Jakoba. Vrhu oltarja je sv. Trojica, od angeljev obdana. Tabernakelj, z dvema klečečima angeljema ob straneh, je ves pozlačen in tako sestavljen, da štirje daljši stebri podpirajo okusno napravljen baldahin, ki se povzdiguje nad shrambo Najsvetejšega. V ozadju tega, za izpostavljanje monštrance s presv. Rešnjim Telesom odločenega prostora, stoji razpelo primerne velikosti. Na vrh baldahina se ob veliki noči postavi štatva od smrti vstalega Zveličarja.

Vratica tabernaklja so okrašena s sliko našega Gospoda, blagoslavljajočega kruha. Notranje stene so prevlečene z belo svilo.«»Na tleh, ki so belo pobarvana, leži razgrnen korporal, na katerem stojita monštranca in ciborij. Monštranca je iz nepristne kovine, le lunula je srebra in pozlačena. Ozaljašana je z raznimi nepravimi kamni. Ciborij s pokrovom je srebrn, a stojalo je iz druge neprave kovine. L. 1895 jo je dala blaga dobrotnica, gospodična Terezija Pöschl iz Maribora, pozlatiti.

Tik oltarja sv. Jožefa nahaja se prižnica, sloneča na primernem stebru in ozaljšana s slikami sv. apostolov in evangelistov. Na njeni strehi stoji štatva Mojzesa. Tudi prižnico je napravil že večkrat imenovani Tomaž Fantoni iz Konjic in dne 15. oktobra l. 1882 jo je blagoslovil ptujski inf. prošt Matija Modrinjak.V osredju cerkve, za drugim stebrom, na evangeljski strani nahaja se ličen, altarčku podoben tron s štatvo Lurške Matere božje. Napravil ga je l. 1889 Franc Oblak, pozlatar v Ptuju za 215 gld. in dne 28. aprila t.l., na belo nedeljo, ko se je ob jednem obhajal god farnega patrona, sv. Marka, je štatvo blagoslovil ptujski inf. prošt Matija Modrinjak.

Somerno z Lurško Materjo Božjo stoji na episteljski strani krstni kamen s štatvo sv. Ivana Krstnika. Postavil ga je l. 1890 že imenovani pozlatar Franc Oblak za 200 gld. in dne 27. aprila t.l., na tretjo povelikonočno nedeljo, ko se je obhajal god farnega patrona sv. Marka, je bil od ptujskega inf. Prošta Matjaša Modrinjaka blagoslovljen.

Poprej ste ob straneh glavnega oltarja viseli priprosti sliki Srca Jezusovega in Marijinega, kateri je l. 1880 za 50 gld. 34 kr. spravil župnik Franc Bezjak in ki sedaj visite v žagradu. Pri tej priložnosti sta se iz presbiterija odstranili in na parapet kora postavili majhni štatvi sv. Alojzija in sv. Uršule.«

»Na stebrih cerkvene ladije stojijo velike štatve sv. Donata, Lukeža. Miklavža in Mateja. Podobe štirinajstih postaj križevega pota je cerkev dobila l. 1891. Oskrbela nje je tvrdka Hassinger&Felinger na Dunaju za 316 gld. Dne 26. aprila t.l. za god farnega patrona, sv. Marka, pa nje je blagoslovil o. Benedikt Hrtiš, gvardijan minoritov v Ptuju. Stare, že zelo poškodovane podobe križevega pota je za 50 gld. prevzel kapucinski samostan v Varaždinu. Večje vrednosti je slika Marije, kraljice sv. rožnega venca, ki je bila l. 1863 spravljena, l. 1896 pa popravljena. Nahaja se tik štatve Lurške Matere božje. Njej nasproti pri krstnem kamnu je lepa podoba sv. Družine, delo gospe Brandl v Mariboru. Blagoslovila se je dne 6. avgusta 1896.

Dragocen, a tudi krasen kinč ima cerkev sv. Marka na koru, namreč nove, l. 1894 postavljene orgle. Stare orgle, priprosto delo z 8 nepopolnimi spremeni, so farani za 800 gld. kupili l. 1795. V teku let večkrat popravljene, so v stari majhni in nizki cerkvi še za silo zadostovale, a ko so nje l. 1871 bili v novo cerkev prestavili ter nje še nekaterekrati mojstrom v popravo prepustili, so celo doslužile. Znotranja uprava, piščali, meh in klavijatura, vse je bilo črvivo in vseskozi pohabljeno. Ker so vrhu tega bile za prostorno in visoko cerkev premajhne, sklenilo je cerkveno predstojništvo že l. 1888 nje prej ko prej odstraniti in spraviti nove orgle, ki bi bile primerne velikosti cerkve. V ta namen so se začeli nabirati prostovoljni darovi, ki so v teku petih let, slabim časom navkljub, vendarle toliko narastli, da se je moglo z izvrševanjem sklepa začeti. Ker pa so drugi mojstri, zlasti na Kranjskem, stavili vsekako previsoke pogoje, obrnilo se je cerkveno predstojništvo vsled nasveta stalnega kapelnika in vikarja mestne župnije v Mariboru, g. Ludvika Hudovernika, na tamošnjega mladega mojstra Jožefa Brandla, ki se je bil pri najslavnejših mojstrih na Bavarskem izučil, ter je sklenilo ž njim dne 18. decembra 1893 pogodbo zaradi novih orgel. Čez pol leta je imenovani mojster s svojim spretnim pomočnikom Karolom Einschenkom orgle zagotovil ter nje v prvi polovici julija 1894 postavil.« Stare orgle so zagorele v veličasten kres »Nove orgle so, kakor glede na pnevmatične sestave, tako glede na druge uprave, zares mojstrsko delo, o katerem se je do zdaj še vsak strokovnjak, ki je imel priložnost, poskusiti nje, pohvalno izrazil trdeč, da v vsakem oziru dosežejo, sem ter tje pa celo prekašajo vsake v novejši dobi, tudi od še tako slavnih mojstrov postavljene orgle.