Zgodovina

»V starodavnih časih je deroča Drava svoje korito, še vse bolj in pogosteje kakor dandanes, spreminjala in mnogo rodovitnih njiv, travnikov in vrtov podkopala. Zlasti se je leta 1477 pri Zabovcih z vso silo obrnila na levo ter pretila podkopati in uničiti celo spodnje Ptujsko polje. V tej stiski so se prebivalci zaobljubili mogočnemu varuhu in priprošnjiku v nevarnosti na vodi, sv. Marku, evangelistu ter so njemu v čast v bližini starega Pabsteinskega gradu postavili visok kamnit steber s statvo sv. Marka na vrhu. In glej čudo! Dasi je Drava skoro do njega pridrla, obrnila se je ob njegovem vznožju mahoma proti desni in spremenivši svoj tok, s časom zapustila staro strugo. Nekdanjo dravino obrežje še dandanes opazuješ od Zabovec do Markovec, a tam zapaziš tudi velikanski ovinek, katerega so valovi napravili pred ondi stoječo statvo, pustivši okolico gradu nepoškodovano. Po tej statvi imenoval se je kraj v prihodnje Markovci in tako je ljudstvo zvalo za naprej tudi grad. Ko pa je bil grad leta 1493 od divjih Turkov razdejan, so prebivalci s pomočjo lastnika gradu, ormoškega graščaka Jakoba Sekelja postavili iz razvalin lično cerkvico v čast sv. Marku, katero je dne 24. oktobra 1519 z dovoljenjem solnograškega nadškofa, posvetil lavantinski škof Lenart Perverl. V njej so bili trije oltarji. Prvotno majhno cerkev so v 17. veku podaljšali ter jej ob straneh prizidali kapeli, da je vsa stavba dobila podobo križa.

V tej povečani obliki je bila cerkev 9 sežnjev dolga, 5 široka in 5 sežnjev visoka ter je imela 10 oken in tri vrata. Zvonik, ki je stal nad glavnimi vrati, je bil zelo nizek in v gornjem delu lesen. V cerkvi naštevajo stari zapisniki tri oltarje, prednji ali glavni oltar v čast sv. Marku, na evangeljski na čast sv. Donatu, na epistelski pa v čast sv. Erhardu. Cerkev sv. Marka je do leta 1637 spadala kot podružnica k mestni cerkvi sv. Jurija v Ptuju, potem pa k sv. Ožbaltu. Tako je ostalo do leta 1789, ko je podružnica sv. Marka postala samostojna župnija.«Takole pravi župnijska kronika, ki jo hranimo v bogatem župnijskem arhivu. Veliko bogastvo zgodovine preteklega stoletja nam je zapustil duhovnik Matej Slekovec, ki je deloval v naši župniji in bil odličen kronist.

Pa še nekaj vrstic iz zgodovine naše župnije:

»Dne 8. sept. 1789, na praznik rojstva Device Marije, se je obhajala prva božja služba, s katero je nova župnija začela svoje delovanje. Vsled na sveta komisije pridružili so župniji sv. Marka 300 hiš s 1670 prebivalci: Markovci (38 hiš, 220 duš), Zabovci (46 hiš, 266 duš), Nova ves (41 hiš, 229 duš), Bukovci (52 hiš, 324 duš), Stojnci (60 hiš, 307 duš), Pervenci (15 hiš, 99 duš), Strelci (6 hiš, 37 duš), Šturmovec (29 hiš, 123 duš) in Borovci (13 hiš, 65 duš). V prihodnjem letu prosili so Sobetinci, da bi nje k sv. Marku pridružili. Pa ta prošnja župniku pri sv. Marjeti, Vidu Krambergerju, nikakor ni ugajala. To lahko sklepamo iz opombe, katero je imenovani župnik vpisal dne 10. marca 1790 pri Sobetincih v mrtvaško knjigo, kjer je mogoče prebrati da se je protivil izročitvi, a ker je škofijstvo dne 16. sept. 1790 guberniji prošnjo gorko priporočilo, mu ni nič pomagalo in koncem tega meseca so bili Sobetinci s 17 hišami in 94 dušami pridruženi sv. Marku. Ta obseg je župnija ohranila do 2. julija 1819, ko so Šturmovec, pripisali k župniji sv. Vida.

Tamošnjii župnik Franc Knechtl je pri tej priložnosti obljubil, da bodo vsakteremu župniku pri sv. Marku plačevali leto za letom 1 gld. 30 kr. kot odškodnino za prikrajšano štolnino.Leta 1796 je bil povišan cerkeveni zvonik. Delo je prevzel in izvršil Simon Hilfelt, tesarski mojster iz Ptuja. Ta je napravil tudi stopnice za zvonik in stol za zvonove. Križ in jabolko je pozlatil J. Juršek za 52 gld. Največ je k temu pomagal Filip Štrafela, kmet v Markovcih, št. 10, takratni cerkveni ključar, ki je po fari pobiral prostovoljne darove.

Najbrž je bila cerkev takrat tudi znotraj olepšana in namesto stranskih oltarjev sv. Donata in Erazma napravljena oltarja sv. Jožefa in Device Marije. Štatvi sv. Donata in Erazma so postavili v cerkvi na steno. Isti cerkveni ključar je že leta 1790 pripeljal dva zvona od sv. Henrika na Pohorju, katera je bila vlada cerkvi sv. Marka prepustila. Vsled tega je imela cerkev početkom 19. veka 4 zvonove, namreč: majhni, 1 cent težek zvon, drugi zvon je tehtal 218 centov, tretji, 4 cente težki zvon leta 1895 prelit in četrti zvon, ki tehta 7 centov 45 funtov, iz leta 1796, posvečen sv. Marku. Leta 1833 je župnik Ledinek iz lastnega premoženja kupil še en zvon, ki je bil 14 centov 20 funtov težek. Tudi ta zvon je bil l. 1895 prelit.«

»V zvoniku je bila od leta 1810 tudi ura. Kupil jo je 9. aprila župnik Andrej Ledinek od turniške graščine, a urar na Vurbergu, Jakob Sirk, jo je predelal in julija v zvonik postavil. Vsi stroški so znašali 338 gld. šajne.

Da se je spravila ura, ima največje zasluge Tomaž Horvat, kmet v Bukovcih, ki je dne 31. okt. 1809, 75 let star, umrl za oslabljenjem, kajti on je za njo sporočil 100 gld. šajna. To vsoto je župniku izplačal njegov zet Jurij Vidovič, ki je pred svojo smrtjo dne 25. jan. 1810 volil v isti namen še 100 gld. Nek neimenovani dobrotnik, najbrž župnik Ledinek, je daroval še 100 gld., ostalo pa so plačali s prostovoljnimi doneski.

V tem letu pa je dala vurberška grajščina pripeljati kakih 400 tlačnih opek in napravil se je tlak, kar je stalo okoli 80 gld.. Leta 1833 se je po celi cerkvi napravil kameniti tlak. Potrebne plošče so kupili pri sv. Barbari pri Vurbergu s prostovoljnimi doneski, katere je med farni nabral takratni kaplan Jožef Polič.

Orgle so kupili leta 1795 za 800 gld. srebra. Imele so predal in 6 spremenov, a po letih so vkljub večkratnim popravilom tako doslužile, da niso bile za nobeno rabo.«