Kje nas najdete?

Moj Bog, radi bi hotel, kakor hočeš ti. Hodim svojo pot skozi dni in skozi nešteta vrata. Iz revnega, praznega dne v mir noči, iz nemira noči v bogat dan. Večeri in jutra so vrata, skozi katera me vodiš. Hodim svojo pot in srečujem ljudi. Odkrivam njihove usode, njihove želje, njihovo trpljenje in njihove napore.

Rad bi, da me vodiš ti, ko prihajam med ljudi, da v njihovih obrazih najdem tebe. Moj Bog, tebe iščem na svojih številnih poteh.

Ne najdem te, kamor koli se obrnem, če mi ti ne odpreš vrat. Ti sam si vrata.

Izpelji me iz blodnjaka moje duše ter mi pokaži vrata, skozi katera smem vstopiti k tebi, da ne bom bival v sebi, ampak pri tebi. J. Zink

Želim ti tišine

Želim ti blagoslova tišine, ki te bo zaščitil pred hrupom dneva in te zavaroval pred obveznimi datumi in roki, da boš našel samega sebe.

Želim ti blagoslova tišine, da boš spet začutil svoje dihanje in da se v molku učiš slišati sebe.

Želim ti blagoslova tišine, da se naučiš prisluhniti glasu svojega Stvarnika, ki ti govori na kaj moraš paziti. H. Pangels

Vsak človek v svojem življenju hrepeni po miru. Žal nas življenje pogosto spravi na kolena z negotovostjo, napolni z dvomi vase in včasih celo prežme z obupom. Sredi takih stisk lahko postane naše srce obremenjeno, naši dnevi pa tesnobni in žalostni.

Toda čudovita novica kljub preizkušnjam je, da je Jezus prišel, da bi v Njem lahko imeli življenje in ga imeli v obilju.

Kadar potrebujete tolažbo, kratek predah v dnevu ali zagotovilo, da se bodo stvari sčasoma uredile, se lahko naslonite na Božje obljube ali preprosto posežete po psalmu, ki ga prinaša med nas Božja beseda.

Trdno sem upal v Gospoda, sklônil se je k meni in uslišal moje klicanje.

Potegnil me je iz pogubne jame, iz blatnega močvirja, moje noge postavil na skalo, utŕdil moje korake. V usta mi je polóžil novo pesem, hvalnico našemu Bogu. Mnogi bodo to videli in se bali, zaupali bodo v Gospoda. Ps 40,1–3

”Ne boj se” je še ena od številnih besednih zvez, s katerimi je prežeto celotno Sveto pismo; včasih jo celo imenujemo enajsta zapoved. Ne gre toliko za zapoved kot za obljubo, da se bo izpolnilo to, o čemer govori. ”Ne boj se” zobozdravnikov ni moralna zapoved, temveč besede, namenjene pomiritvi otroka in vzpostavitvi zaupanja.

Vera kot racionalno prizadevanje je v stalni nevarnosti verskega pregretja ali dogmatične okamenelosti. Jezus pa nas popelje na potovanje v globine našega srca in izreče besede, ki umirijo našo notranjost ter potešijo hrepenenje po varnosti, sprejetosti in gotovosti. Zato lahko beremo omenjene svetopisemske vrstice ne kot zapovedi ali ukaze, temveč kot ljubeč pastirjev nagovor. Opazili bomo, da izgubijo svoj ukazovalni značaj in začnejo blagodejno delovati na nas. Po: D. Meier

»Gospod, kdo bo prebival v tvojem šotoru? «Kdor ne zasramuje svojega bližnjega, kdor zaničuje zavržene, izkazuje pa čast tistim,  ki se bojijo Gospoda. Kdor ne spreminja prisege, čeprav mu je to v škodo.  (prim. Ps 15, 3–4)

Duh deluje v duhovnem človeku

V župnijo je prišel nov župnik. Ker jo je hotel spoznati, se je odpravil med ljudi. Srečal je čevljarja in se z njim zapletel v pogovor. Kmalu je spoznal, da je obrtnik pobožen in moder mož, zato mu je rekel: »Vi ne bi smeli biti čevljar in opravljati tako preprostega dela.«

Mojster je župniku razložil, da prav zdaj dela čevlje za otroka uboge vdove ter dejal: »Gospod, vi pridigate tako, kakor od vas pričakuje Bog, jaz pa delam otroku čevlje, kakor Bog pričakuje od mene. Ko bova oba prišla pred njega, lahko upava, da bo Bog izrekel vam in meni enako  pohvalo: “Prav, dobri in zvesti služabnik.”«

Preprost čevljar je župnika poučil, da človeka, ki se pusti voditi Svetemu Duhu, vsa opravila, še tako vsakdanja, vodijo k Bogu.

Imamo različne sposobnosti in  opravljamo različne službe, a duhovnega človeka vse vodi k Bogu: »Različni so duhovni darovi, Duh pa je isti. Različna so dela, isti pa je Bog, ki dela vse v vseh« (1 Kor 12,4,6). Po: B. Rustja, Vodi me, dobrotni Duh

Sveti Duh deluje v duhovnem človeku

V župnijo je prišel nov župnik. Ker jo je hotel spoznati, se je odpravil med ljudi. Srečal je čevljarja in se z njim zapletel v pogovor. Kmalu je spoznal, da je obrtnik pobožen in moder mož, zato mu je rekel: »Vi ne bi smeli biti čevljar in opravljati tako preprostega dela.«

Mojster je župniku razložil, da prav zdaj dela čevlje za otroka uboge vdove ter dejal: »Gospod, vi pridigate tako, kakor od vas pričakuje Bog, jaz pa delam otroku čevlje, kakor Bog pričakuje od mene. Ko bova oba prišla pred njega, lahko upava, da bo Bog izrekel vam in meni enako  pohvalo: “Prav, dobri in zvesti služabnik.”«

Verovati pomeni imeti temelj, trdna tla pod nogami. K takšni veri vabi Jezus »Nevernega Tomaža«, ko mu pravi, naj se prepriča in naj ne bo neveren, ampak veren.  S svojo zahtevo po otipljivih dokazih nam je ravno Tomaž blizu, posebej tistim, ki težko verujejo in imajo pomisleke in težave. Pravih dokazov za Boga ni, zatrjujejo teologi, so pa pametni in utemeljeni razlogi za verovanje. Dokažemo lahko Pitagorov izrek, Boga pa iščemo in najdemo po drugih poteh, po poteh srca, predvsem v izkustvu pravičnosti, lepote in dobrote. A, da bi lahko doživeli izkustvo, se mu moramo odpreti. Dovoliti moramo, da Jezus stopi pred nas, da v danem trenutku uvidimo in da se lahko prepričamo, da je vse, kar imamo iz Njegove ljubezni – da je tukaj, da živi, da je ob nas. 

 ZA VERO V VSTAJENJE

Gospod, stopil si v temine smrti. Kako pogosto se zdi, da spiš. In s kakšno lahkoto se ljudje oddaljimo od tebe in govorimo sami sebi: Bog je mrtev.

Daj, da v temnih trenutkih priznamo, da vsekakor obstajaš. Ne pusti nas samih, ko izgubljamo pogum. Pomagaj nam, da te ne bomo pustili samega. Daj nam trajno zvestobo, kadar tavamo in se čutimo izgubljene, in ljubezen, ki te bo sprejela, ko to najbolj potrebuješ, kot tvoja Mati, ki te je ponovno vzela v svoje naročje. Pomagaj nam vsem, da ti bomo darovali svoje sposobnosti, svoje srce, svoj čas, ter pripravljali vrt, v katerem se bo lahko zgodilo vstajenje. J. Raztzing

Stari Porfirij z gore Atos je nekoč svetoval obupani materi, katere odraščajoči otroci niso želeli sodelovati v nedeljski liturgiji:

Nikoli jih v nič ne sili. Če jim želiš kaj povedati, jim povej z molitvijo. Otroci ne poslušajo z ušesi. Šele ko jih obsije Božja milost, začnejo poslušati, kar jim želimo povedati. V svoji molitvi povej Božji materi, kaj bi rada povedala njim, in ona sama jih bo usmerila k temu. Naj bo tvoja molitev ta duhovna nežnost, s katero obdajaš svojega otroka. Takšno nežnost on sprejema. Včasih se zgodi, da želimo otroka pobožati, on pa pobegne. Duhovne nežnosti pa se otroci nikoli ne branijo.