URNIK SVETIH MAŠ

Ob delavnikih ob 7.00.
Ob nedeljah ob 7.00 in 10.00.
Oznanila  najdete zgoraj v zavihku 'Godovi in svete maše' ali na desni strani.

Jezus v množici prepozna goro potreb, na katere ne more sama odgovoriti. Množica potrebuje pastirja. Zato nadaljuje: Žetev je velika, delavcev pa malo. Prosite, naj Gospod pošlje delavce. V tej luči pokliče apostole in jih razpošlje, da bi pomagali. A kako naj danes prosimo Gospoda, naj pošlje delavcev na svojo žetev, če sodobna družba sploh ne zaznava, da jih potrebuje? Lahko molimo le: Bog, povej nam, kje vidiš, da smo bolni, mrtvi, gobavi in obsedeni. Le če bo čreda prepoznala svoje potrebe, bo prošnja k Bogu za dobre pastirje iskrena. Iskreno prošnjo bo Bog gotovo uslišal.   E. Mozetič

 Šolsko in veroučno leto sta pravzaprav že čisto pri koncu. Naj te Jezus spremlja ob zadnjih preverjanjih znanja, ti pa mu obljubi, da tudi v počitniških dneh, ko ni rednih veroučnih srečanj, ne boš pozabil/-a nanj.

Ena od možnosti za prijetno družbo s prijatelji in seveda z Jezusom je tudi počitniški oratorij ali pa udeležba na katerem od terminov poletnih duhovnih vaj. Pobrskaj po spletu – zagotovo lahko najdeš kaj, kar bi te lahko nagovorilo. Morda je to Heidi, ki bo letošnji glavni lik poletnega oratorija, ali pa zgolj molitev in tišina v Cerkvi, ki jo boš obiskal/-a med duhovnimi vajami, skavtskim taborom  ali na poletnem potepu.

Blagoslovov in uspehov polne dni ti želimo.   AK

Vsak od nas hrepeni po večnem Božjem objemu. Če dobro premislimo, spoznamo, da v vsem, kar počnemo, pravzaprav iščemo ljubezen. Te pa nikoli ne doživljamo sami s seboj, ampak le, kadar nekoga ljubimo in smo ljubljeni. Hrepenimo po ljubezni, ki jo lahko doživljamo samo v odnosu z drugimi. Čutimo, da je sreča v druženju in da nihče ni ustvarjen, da bi živel sam. Vse naše življenje se odvija v neki skupnosti. Najprej v družini, nato v šoli in službi …, kjer gojimo nek odnos. Skozi njega pa lahko rastemo v ljubezni.

Bog je odnos treh – Očeta, Sina in Svetega Duha –, ki se drug drugemu podarjajo. V tem plesu večne in vedno nove ljubezni Ljubimec (Oče) ljubi Ljubljenega (Sina) z Ljubeznijo (Svetim Duhom).

Pravo vprašanje torej ni, ‘kaj’ je Sveta Trojica – ker ne gre za stvar –, ampak ‘kdo’. Najboljši odgovor nanj se glasi: Sveta Trojica je Božja družina, občestvo oseb. R. Vinerba

                     Katera je prava pot do raja?

Kako pridemo do raja? Katera je pot? Poglejte odločilno Jezusovo misel: 'Jaz sem pot.' Da se povzpnemo v nebesa, je za to Jezus pot: imeti torej živ odnos z njim, posnemati ga v ljubezni, hoditi po njegovih stopinjah. Jaz kristjan, ti kristjan, vi kristjani se lahko vprašamo: Po kateri poti hodim? So poti, ki ne vodijo v nebesa, kot so poti nadvlade, posvetnosti, samopotrjevanja. Je pa tudi Jezusova pot, ki je pot ponižne ljubezni, molitve, krotkosti, zaupanja. To je pot Jezusa, kar pomeni hoditi naprej tako, da ga vsak dan vprašamo: 'Jezus, kaj misliš ti o tej moji izbiri? Kaj bi ti storil v tej situaciji s temi osebami?' Dobro je vprašati Jezusa, ki je pot, za napotke na poti proti nebesom.

V tem mesecu nam je lahko še posebej zgled Marija, ki se ves čas tako pogumno odpravlja na pot v Betlehem, v Egipt, nazaj v Nazaret, pa v Jeruzalem ... Od jasli do križa. Vse Jezusove besede neprestano premišljuje, da bi spoznala Resnico. Svoje življenje začenja kot preprosto dekle in ga izpolni kot Kraljica apostolov in Mati Cerkve. Neverjetna pot, ki je mogoča samo v popolni poslušnosti njemu. E. Mozetič

Nedelja Dobrega pastirja je hkrati tudi dan, ko še posebej molimo za nove duhovne poklice in tudi vse duhovnike, da bi zvesto opravljali svojo službo.

O Jezus, naš čudoviti veliki duhovnik, usliši moje skromne molitve za tvoje duhovnike. Daj jim globoko vero, jasno in trdno upanje ter gorečo ljubezen, ki bo skozi njihovo duhovniško življenje nenehno rasla.

Ko bodo doživeli razočaranje, jim pokaži, da jih Cerkev potrebuje; potrebni so dušam; potrebni so za odrešenjsko delo.

O ljubeča mati Marija, Mati duhovnikov, sprejmi v svoje srce svoje sinove. Bodi njihova tolažnica, njihova radost, njihova moč, predvsem pa jim pomagaj, da bodo živeli in branili svoj ideal posvečene čistoti. Amen.

John J. Carberry

V cerkvi nekega nemškega mesta je zanimiva baročna umetnina – podoba Kristusa na križu.

Na sliki spodaj je hudič, ki drži v roki list, na katerem so napisani grehi ljudi. Zdi se, da hudič govori Kristusu: »Poglej, kakšni so ljudje! Hudobni! Poglej njihove grehe! Ogromno jih je. Vsi bodo končali pri meni.«

Tam pa vidimo tudi angela, ki drži gobo, na katero kapljata kri in voda iz Jezusovega prebodenega srca. Angel z gobo briše grehe, napisane na hudičevem listu.

Slikar je žele sporočiti: Jezus je s svojo krvjo izbrisal vse naše grehe. Osvobodil nas je hudičeve oblasti.

VEDNO ZNOVA ODPUŠČATI

Neka starejša gospa se je pohvalila svojemu župniku, da nima nobenega sovražnika na svetu. Duhovnik je pomislil: kako lepo je, če nimaš sovražnika po toliko letih življenja! Zato je vprašal: »Kako vam je uspelo, da nimate nobenega sovražnika na svetu?«

Stara žena je odgovorila: «Preživela sem jih. Če boste tudi vi dolgo živeli, boste lahko tudi vi tako rekli.«

Če torej prineseš svoj dar k oltarju in se tam spomniš, da ima tvoj brat kaj proti tebi, pústi dar tam pred oltarjem, pojdi in se najprej spravi z bratom, potem pa pridi in daruj svoj dar. (Mt 5,23–24)

Nikoli nisem videl, da bi se za kakim pogrebnim sprevodom peljal selitveni kamion. Nihče torej ničesar ne nese s seboj. Ta bogastva ostanejo tu. Božje kraljestvo pripada ubogim v duhu. So tisti, ki imajo kraljestva tega sveta, imajo dobrine in imajo udobnosti. A vemo, kako končajo. Zares kraljuje, kdor zna bolj od sebe ljubiti resnično dobrino. In to je Božja moč.

V čem se je Kristus pokazal močan? Ker je znal storiti tisto, česar kralji zemlje ne počnejo: dati življenje za ljudi. In to je resnična moč. Moč bratstva, moč ljubezni, moč ponižnosti. V tem je prava svoboda. Kdor ima to moč ponižnosti, služenja, bratstva, ta je svoboden. V službi te svobode pa je uboštvo, ki ga hvalijo blagri.

Obstaja namreč uboštvo, ki ga moramo sprejeti, to je uboštvo naše biti, in uboštvo, ki pa ga moramo iskati, to je konkretno uboštvo od stvari tega sveta, da bi tako bili svobodni in bi lahko ljubili. Vedno moramo iskati svobodo srca, ki ima svoje korenine v našem uboštvu. E. Mozetič

Stari Porfirij z gore Atos je nekoč svetoval obupani materi, katere odraščajoči otroci niso želeli sodelovati v nedeljski liturgiji:

Nikoli jih v nič ne sili. Če jim želiš kaj povedati, jim povej z molitvijo. Otroci ne poslušajo z ušesi. Šele ko jih obsije Božja milost, začnejo poslušati, kar jim želimo povedati. V svoji molitvi povej Božji materi, kaj bi rada povedala njim, in ona sama jih bo usmerila k temu. Naj bo tvoja molitev ta duhovna nežnost, s katero obdajaš svojega otroka. Takšno nežnost on sprejema. Včasih se zgodi, da želimo otroka pobožati, on pa pobegne. Duhovne nežnosti pa se otroci nikoli ne branijo.