URNIK SVETIH MAŠ

Ob delavnikih ob 7.00.
Ob nedeljah ob 7.00 in 10.00.
Oznanila  najdete zgoraj v zavihku 'Godovi in svete maše' ali na desni strani.

Nedelja Dobrega pastirja je hkrati tudi dan, ko še posebej molimo za nove duhovne poklice in tudi vse duhovnike, da bi zvesto opravljali svojo službo.

O Jezus, naš čudoviti veliki duhovnik, usliši moje skromne molitve za tvoje duhovnike. Daj jim globoko vero, jasno in trdno upanje ter gorečo ljubezen, ki bo skozi njihovo duhovniško življenje nenehno rasla.

Ko bodo doživeli razočaranje, jim pokaži, da jih Cerkev potrebuje; potrebni so dušam; potrebni so za odrešenjsko delo.

O ljubeča mati Marija, Mati duhovnikov, sprejmi v svoje srce svoje sinove. Bodi njihova tolažnica, njihova radost, njihova moč, predvsem pa jim pomagaj, da bodo živeli in branili svoj ideal posvečene čistoti. Amen.

John J. Carberry

Jezus nam oznanja večno življenje. Večno življenje pa ni življenje po smrti, ampak življenje, ki je močnejše od smrti, življenje, ki ga živimo v polnosti, ko se časnost in večnost popolnoma zlijeta. To je intenzivno življenje: na to misli Jezus, ko govori, da smo z vero že sedaj prestopili iz smrti v življenje.

Švicarski psihiater Karl Gustav Jung je prepričan, da mnogi ljudje samo obstajajo. Na zunaj se delajo zelo pomembne, ves čas so aktivni. Toda s svojo dejavnostjo samo prikrivajo notranjo praznino. In to bivanje označi Jung takole: mrtvo, brez smisla, brez stika z lastno dušo, odrezano od virov lastne podzavesti. V veri pa se iz smrtne sence dvignemo v življenje. Vera je pot iz omrtvelosti, notranje praznine in otopelosti v življenje, v polnost življenja. Po: A. Grün

Bela nedelja je tudi nedelja Božjega usmiljenja. Učence je moralo biti sram, da so se tako slabo izkazali v zadnjih dneh življenja njihovega Učitelja. Počasi so doumeli, da jim Gospod brez zadržkov odpušča. Še več, doumeli so, da tako zelo verjame vanje, da jim naroča, naj odpuščajo v njegovem imenu. Ta ljubezen in to usmiljenje sta zdrobila še zadnje okove njihovih zaprtih src. Prosimo Gospoda, naj prežene naše strahove, odpre vrata naših src in prižge svojo luč v našo temo.

In še nekaj. Jezus pozna človeško naravo. Ve, kako težko verjamemo bližnjemu. Božje usmiljenje je podeljena izkušnja njegovih ran. Jezus zato Tomaža povabi, da se dotakne njegovih ran. To niso rane njegove zmage, to so rane njegovega ponižanja. Vendar Jezus ve, da je Tomažu lahko blizu le, če mu zaupa najintimnejše, kar ima – rane, ki mu jih je povzročil človek. Po razodevanju ran tvega, da bo ponovno zavržen. To je Božje usmiljenje. (E. Mozetič)

V cerkvi nekega nemškega mesta je zanimiva baročna umetnina – podoba Kristusa na križu.

Na sliki spodaj je hudič, ki drži v roki list, na katerem so napisani grehi ljudi. Zdi se, da hudič govori Kristusu: »Poglej, kakšni so ljudje! Hudobni! Poglej njihove grehe! Ogromno jih je. Vsi bodo končali pri meni.«

Tam pa vidimo tudi angela, ki drži gobo, na katero kapljata kri in voda iz Jezusovega prebodenega srca. Angel z gobo briše grehe, napisane na hudičevem listu.

Slikar je žele sporočiti: Jezus je s svojo krvjo izbrisal vse naše grehe. Osvobodil nas je hudičeve oblasti.

VEDNO ZNOVA ODPUŠČATI

Neka starejša gospa se je pohvalila svojemu župniku, da nima nobenega sovražnika na svetu. Duhovnik je pomislil: kako lepo je, če nimaš sovražnika po toliko letih življenja! Zato je vprašal: »Kako vam je uspelo, da nimate nobenega sovražnika na svetu?«

Stara žena je odgovorila: «Preživela sem jih. Če boste tudi vi dolgo živeli, boste lahko tudi vi tako rekli.«

Če torej prineseš svoj dar k oltarju in se tam spomniš, da ima tvoj brat kaj proti tebi, pústi dar tam pred oltarjem, pojdi in se najprej spravi z bratom, potem pa pridi in daruj svoj dar. (Mt 5,23–24)

Nikoli nisem videl, da bi se za kakim pogrebnim sprevodom peljal selitveni kamion. Nihče torej ničesar ne nese s seboj. Ta bogastva ostanejo tu. Božje kraljestvo pripada ubogim v duhu. So tisti, ki imajo kraljestva tega sveta, imajo dobrine in imajo udobnosti. A vemo, kako končajo. Zares kraljuje, kdor zna bolj od sebe ljubiti resnično dobrino. In to je Božja moč.

V čem se je Kristus pokazal močan? Ker je znal storiti tisto, česar kralji zemlje ne počnejo: dati življenje za ljudi. In to je resnična moč. Moč bratstva, moč ljubezni, moč ponižnosti. V tem je prava svoboda. Kdor ima to moč ponižnosti, služenja, bratstva, ta je svoboden. V službi te svobode pa je uboštvo, ki ga hvalijo blagri.

Obstaja namreč uboštvo, ki ga moramo sprejeti, to je uboštvo naše biti, in uboštvo, ki pa ga moramo iskati, to je konkretno uboštvo od stvari tega sveta, da bi tako bili svobodni in bi lahko ljubili. Vedno moramo iskati svobodo srca, ki ima svoje korenine v našem uboštvu. E. Mozetič

Stari Porfirij z gore Atos je nekoč svetoval obupani materi, katere odraščajoči otroci niso želeli sodelovati v nedeljski liturgiji:

Nikoli jih v nič ne sili. Če jim želiš kaj povedati, jim povej z molitvijo. Otroci ne poslušajo z ušesi. Šele ko jih obsije Božja milost, začnejo poslušati, kar jim želimo povedati. V svoji molitvi povej Božji materi, kaj bi rada povedala njim, in ona sama jih bo usmerila k temu. Naj bo tvoja molitev ta duhovna nežnost, s katero obdajaš svojega otroka. Takšno nežnost on sprejema. Včasih se zgodi, da želimo otroka pobožati, on pa pobegne. Duhovne nežnosti pa se otroci nikoli ne branijo.